Pri 25 letih je postal najmlajši evropski milijarder

Ko je bil James Dacombe star 16 let, je pustil srednjo šolo in leta 2017 ustanovil zagonsko podjetje CoMind, ki se ukvarja z razvojem tehnologije za monitoring možganov. Štiri leta pozneje je sprejel štipendijo Thiel Fellowship in se posvetil razvoju novega podjetja.

Danes je 25-letni Britanec najmlajši evropski milijarder, ki je do svojega premoženja prišel sam. Za njegov preboj je zaslužno predvsem dve leti staro londonsko podjetje Olix, ki razvija nove vrste čipov za umetno inteligenco. Dacombe ima še vedno tudi nerazkrit delež v podjetju CoMind.

Hitra rast

Olix je bil ustanovljen leta 2024, njegova vrednost pa se je v samo v zadnjih šestih mesecih potrojila. V začetku avgusta je podjetje v novi investicijski rundi zbralo 312 milijonov dolarjev, s čimer je njegova vrednost dosegla 3,3 milijarde dolarjev (2,9 milijarde evrov).

Med vlagatelji so newyorška investicijska družba Fundomo, proizvajalec čipov Arm, ki kotira na borzi Nasdaq, ameriški sklad tveganega kapitala Hudson River Trading in soustanovitelj Netflixa Reed Hastings. V investicijski rundi je sodeloval tudi britanski državni sklad Sovereign AI.

Dacombe ima po ocenah približno 30-odstotni delež v Olixu, tako da je vrednost njegovega premoženja presegla milijardo dolarjev. Poleg tega ima približno 12-odstotni delež v podjetju CoMind, ki je avgusta 2025 zbralo 102,5 milijona dolarjev, vendar takrat ni razkrilo ocene vrednosti.

V podjetjih niso odgovorili na prošnjo Forbesa za komentar.

Še deset milijarderjev ima manj kot 30 let

Dacombe je tako eden od samo 11 milijarderjev na svetu, mlajših od 30 let, ki so premoženje ustvarili sami, in eden od štirih, ki niso Američani.

Drugi najmlajši evropski milijarder, ki je svoje bogastvo ustvaril sam, je 26-letni Šved Arvid Lunnemark, soustanovitelj priljubljenega podjetja za urejanje kode s pomočjo umetne inteligence Cursor. Lunnemark je odšel v ZDA na študij na univerzo Massachusetts Institute of Technology (MIT), kjer je leta 2022 s tremi študijskimi kolegi soustanovil podjetje.

26-letni Lunnemark, ki zdaj živi v San Franciscu, in trije soustanovitelji so v petek skoraj podvojili svoje premoženje na 2,4 milijarde dolarjev, potem ko je SpaceX končal prevzem Cursorja, za katerega je odštel 60 milijard dolarjev.

Na seznamu najmlajših evropskih milijarderjev je še en 26-letni Šved. To je Fabian Hedin, soustanovitelj podjetja Lovable. Podjetje, ki razvija orodja za ustvarjanje programske kode s pomočjo umetne inteligence, je svojo vrednost v novi investicijski rundi povečalo na 13,3 milijarde dolarjev. Hedinovo premoženje je po ocenah poskočilo na približno 3,1 milijarde dolarjev.

Vzpon Dacombea in njegovih vrstnikov je del širšega razmaha zagonskih podjetij, ki v zadnjih letih ustvarja vse mlajše milijarderje.

Tudi v ZDA se je v zadnjem letu zamenjalo več imetnikov naziva najmlajšega milijarderja, ki je premoženje ustvaril sam. Trenutno ga nosi Američan Surya Midha, ki je bil star komaj 22 let, ko je njegovo podjetje Mercor, zagonsko podjetje za zaposlovanje s pomočjo umetne inteligence, oktobra doseglo vrednost 10 milijard dolarjev. Njegovo premoženje je takrat po ocenah doseglo 2,2 milijarde dolarjev. Midha je s prestola izrinil Shayna Coplana iz podjetja Polymarket, ki je le nekaj tednov pred tem prehitel Alexandra Wanga iz podjetja Scale AI.

Alternativa Nvidijinim čipom

Dacombe pri Olixu stavi na idejo, da za vse naloge, povezane z umetno inteligenco, ni smiselno uporabljati zmogljivih, a dragih čipov podjetja Nvidia. Namesto enega čipa za vse razvija specializirane čipe, namenjene različnim delom faze sklepanja oziroma inference pri modelih umetne inteligence – torej procesu, v katerem model na podlagi vhodnih podatkov ustvari rezultat.

Pomembna posebnost tehnologije podjetja Olix je tudi uporaba fotonike. Podatki se med čipi prenašajo s pomočjo svetlobe namesto električnih signalov, kar bi lahko zmanjšalo zakasnitve in porabo energije. Podjetje se hkrati namerno izogiba dragi pomnilniški tehnologiji z visoko pasovno širino, ki je trenutno težje dostopna.

Olix načrtuje, da bodo prvi njegovi čipi pri kupcih v drugi polovici leta 2027.

Konkurenca na tem področju se medtem hitro krepi. Kalifornijsko podjetje d-Matrix, ki ga podpira Microsoft, svoje čipe Corsair že prodaja, večje investicije pa so v zadnjem letu pridobili tudi zagonska podjetja MatX, Etched in londonski Fractile.

V razvoj novih rešitev za umetno inteligenco se vse bolj vključuje tudi Nvidia. Decembra je podjetje s proizvajalcem čipov Groq, ki ga je ustanovil Jonathan Ross, podpisalo 20 milijard dolarjev vreden licenčni dogovor. Ross je pred tem sodeloval pri razvoju Googlovih čipov TPU, namenjenih umetni inteligenci.

Dacombe v industriji čipov pred ustanovitvijo Olixa ni imel neposrednih izkušenj. Verjame pa, da bi mu lahko izkušnje iz podjetja CoMind, kjer se je ukvarjal s fotoniko, pomagale pri tekmovanju z Groqom in drugimi velikimi igralci na trgu.

Denarja za razvoj novih tehnologij očitno ne manjka. Vprašanje pa je, kdo bo na koncu razvil tehnologijo, ki bo postala standard na hitro rastočem trgu čipov za umetno inteligenco.

“Danes, ko je gospodarska vrednost sposobnosti hitrega in poceni poganjanja zelo velikih jezikovnih modelov za veliko število uporabnikov tako velika, se resnično splača razčleniti sistem in uporabiti namenski silicij, ki je za to nalogo posebej učinkovit,” je Dacombe nedavno povedal za Financial Times.

Avtorica izvirnega članka je Alicia Park, Forbes.